Pakiram

Končno!!
Zadnjih nekaj tednov odštevam dneve, ure in minute. Da končno, čeprav le za kratka dva tedna, spokam domov, v Ljubljano.
Moje navdušenje je doseglo skrajno mejo, ne morem več čakati, najraje bi se že sedaj sprehodila do letališča.
A spakirala pa vseeno še nisem. Pravzaprav niti začela ne. Sovražim pakiranje.
Vedno tečem od omare do omare, da ja ne bom česa pozabila, a na koncu se pogosto zgodi, da pozabim najnujnejše, npr. potni list.

Grem pakirat, moram spakirat.
Potem pa domov, spat v domačo posteljo.